dehino 'smin yathā dehe
kaumāraṁ yauvanaṁ jarā
tathā dehāntara-prāptir
dhīras tatra na muhyati
kaumāraṁ yauvanaṁ jarā
tathā dehāntara-prāptir
dhīras tatra na muhyati
"Kakor utelešena duša v tem telesu neprestano prehaja od otroštva do mladosti in do starosti, tako tudi v trenutki smrti preide v novo telo. Razsoden človek ni zbegan zaradi take spremembe." (Bg. 2.13)
Ponavadi ljudje ne morejo razumeti tega preprostega verza. Zato Ḳṛṣna pravi dhīras tatra na muhyati: "To lahko razume vsak razsoden človek." Toda kaj je tukaj težko razumeti ? Ḳṛṣna je vse pojasnil tako preprosto. Življenje je razdeljeno na tri obdobja. Prvo, kaumāram, traja do petnajstega leta. S šestnajstim letom se začne mladost, yauvanam. Po štiridesetem ali petdesetem letu pa nastopi starost, jarā. Dhīra - razsoden, trezen človek - lahko razume: "Ves čas menjam telo. Spominjam se, kako sem kot deček skakal in se igral. Potem sem postal mladenič in sem užival s prijatelji in družino. Zdaj sem star človek, ko to telo umre, pa bom znova vstopil v novo telo."
V prejšnjem verzu je Ḳṛṣna dejal Arjuni: "Vsi, ki smo tukaj navzoči - ti, Jaz ter vsi vojaki in kralji - smo obstajali v preteklosti, obstajamo sedaj, in bomo še naprej obstajali tudi v prihodnosti." To so Ḳṛṣnove besede. Toda brezvestneži bodo dejali: "Da sem obstajal že prej? Rodil sem se tega in tega leta. Pred tem nisem obstajal. V tem trenutku obstajam, to drži. Po smrti pa me ne bo več."
Mar potem Ḳṛṣna nima prav, ko pravi: "Ti, Jaz in vsi drugi smo obstajali, še vedno obstajamo in bomo še naprej obstajali."? Ne, to je dejstvo. Pred rojstvom smo obstajali v nekem drugem telesu, po smrti pa bomo še naprej obstajali, spet v drugem telesu. To moramo razumeti.
Ponavadi ljudje ne morejo razumeti tega preprostega verza. Zato Ḳṛṣna pravi dhīras tatra na muhyati: "To lahko razume vsak razsoden človek." Toda kaj je tukaj težko razumeti ? Ḳṛṣna je vse pojasnil tako preprosto. Življenje je razdeljeno na tri obdobja. Prvo, kaumāram, traja do petnajstega leta. S šestnajstim letom se začne mladost, yauvanam. Po štiridesetem ali petdesetem letu pa nastopi starost, jarā. Dhīra - razsoden, trezen človek - lahko razume: "Ves čas menjam telo. Spominjam se, kako sem kot deček skakal in se igral. Potem sem postal mladenič in sem užival s prijatelji in družino. Zdaj sem star človek, ko to telo umre, pa bom znova vstopil v novo telo."
V prejšnjem verzu je Ḳṛṣna dejal Arjuni: "Vsi, ki smo tukaj navzoči - ti, Jaz ter vsi vojaki in kralji - smo obstajali v preteklosti, obstajamo sedaj, in bomo še naprej obstajali tudi v prihodnosti." To so Ḳṛṣnove besede. Toda brezvestneži bodo dejali: "Da sem obstajal že prej? Rodil sem se tega in tega leta. Pred tem nisem obstajal. V tem trenutku obstajam, to drži. Po smrti pa me ne bo več."
Mar potem Ḳṛṣna nima prav, ko pravi: "Ti, Jaz in vsi drugi smo obstajali, še vedno obstajamo in bomo še naprej obstajali."? Ne, to je dejstvo. Pred rojstvom smo obstajali v nekem drugem telesu, po smrti pa bomo še naprej obstajali, spet v drugem telesu. To moramo razumeti.
- His Divine Grace, A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupāda
0 comments:
Post a Comment